O JANKU PISLAKU

″Nek star izrek pravi, da čim bližje sončnemu vzhodu se človek rodi, tem večjo srečo ima pri čebelah. Ker sem se rodil ravno, ko je sonce vzhajalo, so mi prerokovali, da bom čebelar.″

Janko Pislak

Gospod Janko Pislak se je rodil novembra leta 1934 v Doklecah pri Ptujski Gori. Izučil se je za poklic mizarja in dosegel naziv mizarski mojster. Prvič se je srečal s čebelami kot desetleten deček pri čebelarju Rincu v domači vasi. Navdušili so ga pisano pobarvani panji, iz katerih je tako lepo dišalo. Ko pa je poskusil še žlahtni med, je sprejel odločitev svojega življenja: da bo čebelar.

Njegove sanje so se kmalu zatem začele uresničevati. Pri birmi je leta 1946 dobil v dar denar in zanj takoj kupil svoj prvi roj čebel pri čebelarju Rincu. Nato je sam spletel iz srobota koš ter ga pomazal z ilovico, Rinc pa mu je pomagal vanj naseliti čebele. Njegova prva družina je dobro prezimila in naslednje leto je iz nje razvil še štiri roje. Te je naselil v koške, ki jih je sam izdelal, medtem ko je pasel krave. Leta 1951 se je pričel učiti za mizarja, takrat pa je že imel 40 košev z čebelami.

Pomladi leta 1952 je izdelal prve tri lesene AŽ panje, naslednje leto še devet, leto kasneje pa še dvanajst in prvi čebelnjak. Leta 1958 je bil postavljen drugi čebelnjak z 48. novimi panji. Tako je tega leta čebelarstvo obsegalo 72 AŽ panjev in dva čebelnjaka.

V začetku je pridelani med prodajal Kmetijskim zadrugam in Agromelu v Ljubljani, leta 1960 pa je pričel sodelovati z Medexom.

Vzporedno s praktičnim izkušnjami pri čebelah je Janko Pislak nabiral še teoretična znanja. Najprej pri vaških čebelarjih, ki so mu z veseljem posredovali svoje izkušnje. Leta 1952 je z včlanjenjem v Čebelarsko društvo Lovrenc na Dravskem polju postal naročnik prve strokovne revije v slovenščini, Slovenskega čebelarja. Kasneje so sledila številna predavanja; pri čebelarju Korošcu na Ptujski gori, na Ptuju pri gospodu Ačku in Komelu in številna druga, na katerih je dobil osnovno znanje o oskrbi čebel, pridobivanju čebeljih pridelkov in prepoznavanju ter zatiranju čebeljih bolezni.

Nekako v tem času je spoznal Dr. Jože Riharja, ki je že takrat poznal tehnologijo pridobivanja vseh čebeljih pridelkov. Kot izjemni strokovnjak mu je predstavil tehnologijo pridobivanja matičnega mlečka in cvetnega prahu. Tako pridobljena znanja ter znanja čebelarjev, ki so se šolali v Franciji je povezal z lastnim izkušnjami ter leta 1963 začel pridobivati cvetni prah, leta 1964 pa še matični mleček. Takrat je čebelarstvo obsegalo okoli 250 panjev.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je po šolanju pri akademiku Ivu Tomašcu na Katedri za biologijo in patologijo čebel na Veterinarski fakulteti v Zagrebu, Imkerschule v Gradcu v Avstriji ter ob tesnem sodelovanju z Dr. Riharom pričel delo na vzreji in izbiri matic pasme kranjska sivka ali Apis mellifera carnica.

V začetku mu je pri opravljanju dela s čebelami pomagala samo žena Milena Pislak, ker pa se je proizvodnja nenehno širila, je moral poiskati še nekaj pomočnikov.

Predvsem ob vsakodnevnem, tesnem stiku s čebelami, ki ga je celo življenje opravljal z veliko ljubezni in zagnanosti, pa tudi kot predavatelj in udeleženec na številnih predavanjih, tečajih, seminarjih ter večkrat tudi na svetovnem čebelarskem kongresu Apimondiji, si je Janko Pislak nabral neprecenljivo znanje, tako teoretično kot praktično. Svoje znanje je prenašal mlajšim generacijam čebelarjev.

NJEGOV AKTIVNI DOPRINOS SLOVENSKEMU ČEBELARSTVU SE KAŽE TUDI SKOZI ŠTEVILNE IZUME IN IZBOLJŠAVE NA PODROČJU TEHNOLOGIJE ČEBELARJENJA.

Med njegovimi najbolj znanimi inovacijami so:

  • Pislakov krmilnik, praktičen in racionalen

  • V panju si je omislil matično rešetko na pomik in begalnico, kar precej olajša delo in posege v čebelji družini
  • Prvi je čebelji družini v AŽ panju povečal delovni prostor s priklopnikom (priklopni panj) ki ga rabi za povečanje donosa medu ob manjšem številu posegov, hkrati je lahko uporaben kot samostojni panj za rezervno družino ali za prodajo čebeljih družin.

  • Določil je širino ulic med satovjem v AŽ panju po natančnem spremljanju in merjenju ″ulic″ v poskusnem panju. Tako današnji AŽ panj z 10 sati meri 37,7 cm

  • Matični mleček je pričel proizvajati v prisotnosti matice.
  • Uvedel je zelo racionalno izdelan sistem za prevoz na pašo: prikolica za 72 AŽ panjev, ki ima v sredini delovni prostor za presajanje in točenje medu. Prikolice so tako opremljene, da jih lahko en sam človek v 15 minutah pripravi za prevoz. Možno je pripeti dve naseljeni prikolici skupaj in z močnim traktorjem naenkrat preseliti 144 panjev.
  • Lesena kletka za dodajanje matic

ZA SVOJE DELO IN NESEBIČNO RAZDAJANJE ZNANJA IN POMOČI S PODROČJA ČEBELARSTVA JE GOSPOD JANKO PISLAK PREJEL ŠTEVILNA PRIZNANJA IN NAGRADE:

  • Priznanje čebelarskih organizacij Francije in Avstrije

  • Številna priznanja nekdanje jugoslovanske čebelarske zveze in zveznih republik

  • Priznanja posameznih čebelarskih družin

  • Priznanje Medex-a

  • Red Antona Janše : I , II, III stopnje

  • Nagrado Petra Pavla Glavarja

  • Jugoslovanski red dela s srebrnim vencem

  • Red za zasluge Republike Slovenije

Spomladi leta 2013 je hudo zbolel in 16. aprila umrl. Čebelaril je do konca življenja, kot si je vedno želel. Zapustil nam je neskončno zakladnico znanj ter ljubezen in spoštovanje do čebel, ki so mu toliko pomenile. ČD Slivnica pri Mariboru je njegov spomin junila 2014 počastilo s čebelarsko učno potjo, ki se imenuje po njem. Ker je bil velik čebelar in velik človek, ne bo nikoli pozabljen.

KONTAKTIRAJTE NAS

Za več informacij nas kontaktirajte in z veseljem vam bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja.

KONTAKT